Pravica do uporabe gotovine je v Ustavi
Leta 2023 je 56.267 državljank in državljanov podprlo pobudo za vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo Republike Slovenije.
Uspelo nam je. Pravica do uporabe gotovine je danes zapisana v 74.a členu Ustave.
Da lahko predlog zakona volivcev uradno vložimo v zakonodajni postopek v Državnem zboru, potrebujemo najmanj 5.000 overjenih podpisov podpore.
Prvi korak je že zaključen. Zdaj zbiramo podpise za zakon, ki mora ustavno pravico uresničiti tudi v vsakdanjem življenju.
Leta 2023 je 56.267 državljank in državljanov podprlo pobudo za vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo Republike Slovenije.
Uspelo nam je. Pravica do uporabe gotovine je danes zapisana v 74.a členu Ustave.
Sedaj želimo ustavni pravici zagotoviti tudi jasno in učinkovito zakonsko zaščito.
Ko bomo zbrali najmanj 5.000 podpisov podpore, bomo lahko predlog državljanov uradno vložili v Državni zbor, kjer bo lahko vstopil v zakonodajni postopek.
Veliko ljudi sprašuje: »Zakaj moramo ponovno zbirati podpise, če smo jih za gotovino zbirali že leta 2023?« Odgovor je preprost: takrat smo zbirali podpise za spremembo Ustave, zdaj pa jih zbiramo za zakon.
Leta 2023 smo zbirali podpise za vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo Republike Slovenije. Želeli smo doseči, da se pravica do uporabe gotovine zaščiti v našem najvišjem pravnem aktu. Ta cilj smo dosegli.
Decembra 2025 je bila pravica do uporabe gotovine zapisana v novi 74.a člen Ustave Republike Slovenije, ki določa:
Ustava je določila samo pravico, zakon pa mora podrobneje določiti, kako se bo ta pravica dejansko uresničevala v vsakdanjem življenju. Zato smo že med postopkom spreminjanja Ustave večkrat poudarjali, da se naše delo z vpisom pravice v Ustavo ne bo končalo.
Naslednji korak mora biti zakon, ki bo jasno določil pravice uporabnikov gotovine in obveznosti bank, ponudnikov blaga in storitev, države ter drugih zavezancev.
Že prejšnja vlada je pripravila svoj predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev. Na njegovo prvotno različico smo še pred volitvami 2026 v postopku javne obravnave podali tudi svoje pripombe in predloge, ki niso bili upoštevani.
Po našem mnenju ta predlog področja ustavne pravice do uporabe gotovine ne ureja dovolj jasno, natančno in celovito. Poleg gotovine ureja tudi elektronska plačilna sredstva in druga vprašanja plačevanja.
Zato smo se odločili, da skupaj z različnimi ljudmi in državljani pripravimo Predlog zakona o pravici do uporabe gotovine, katerega osrednji namen je prav izvajanje in varstvo ustavne pravice iz 74.a člena.
Želimo jasno določiti, kaj pravica do uporabe gotovine pomeni v praksi, kdo jo mora spoštovati, kakšne so izjeme, kako mora biti zagotovljen dostop do gotovine, kakšne so obveznosti bank in ponudnikov blaga ter storitev, kdo izvaja nadzor in kakšne so sankcije za kršitve.
Tukaj pridemo do bistva. Predlog zakona smo že pripravili in začeli postopek, potreben za zbiranje podpore volivcev. Da pa ga lahko kot zakonodajni predlog volivcev uradno vložimo v zakonodajni postopek v Državnem zboru, ga mora podpreti najmanj 5.000 volivcev.
Zato je Državni zbor določil rok za zbiranje podpisov od 1. septembra do 30. oktobra 2026. V tem času moramo zbrati najmanj 5.000 overjenih podpisov podpore.
Prvi korak: ustavna zaščita pravice.
Drugi korak: jasna ureditev pravice v praksi.
To torej ni ponovno zbiranje podpisov za isto stvar. Prvi korak je bil dosežen: pravica do uporabe gotovine je zapisana v Ustavi. Sedaj želimo narediti drugi korak: z zakonom jasno določiti, kako bo ta pravica zaščitena in uresničljiva v praksi.
Kmalu po začetku postopka naše zakonodajne pobude je Ministrstvo za finance v javno obravnavo ponovno poslalo svoj predlog zakona. O njem so nato precej poročali tudi mediji, medtem ko je bil naš predlog deležen bistveno manj medijske pozornosti.
Pri tem želimo biti jasni: naš namen ni nasprotovati vladnemu predlogu. Želja je doseči, da se o tako pomembnem vprašanju opravi široka razprava in da se primerjajo različne zakonske rešitve. Predlog državljanov naj bo slišan, vsebinsko obravnavan in enakovredno vključen v razpravo o prihodnji zakonski ureditvi gotovine. Končni cilj je zakon, ki mora biti jasen, izvedljiv, pošten in predvsem v korist ljudem.
Po zbranih najmanj 5.000 podpisih in ko bo predlog državljanov uradno vložen v Državni zbor, je želja, da imajo poslanke in poslanci možnost preučiti oba pristopa ter tako izbrati oziroma oblikovati rešitve, ki bodo najbolje uresničevale ustavno pravico do uporabe gotovine.
Preden se odločite, ali ga boste podprli, vas vabimo, da si preberete predlog zakona in predvsem obrazložitve posameznih členov. Šele iz celote je mogoče razumeti, kaj želimo z zakonom doseči in zakaj smo posamezne rešitve predlagali.
Celotno vsebino pobude in Predloga zakona o pravici do uporabe gotovine si lahko preberete v izvirnem dokumentu PDF.
Preberi celoten predlog zakona →
Digitalna plačila naj ostanejo možnost in izbira. Gotovina pa mora ostati dejansko dostopna in uporabna alternativa.
Da ostane dejansko uporabno plačilno sredstvo pri vsakdanjih nakupih in storitvah.
Da ljudje tudi zunaj večjih mest ne ostanejo brez dostopa do bankomatov.
Da osnovne gotovinske bančne storitve ostanejo dejansko dosegljive.
Da posameznik o načinu plačila odloča sam v okviru zakona.
Ohranitev možnosti zakonitih plačil brez nepotrebnega digitalnega sledenja.
Gotovina kot alternativa ob izpadih elektrike, komunikacij in elektronskih sistemov.
»Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.«
Ustava je določila pravico. Zakon mora podrobneje urediti, kako se ta pravica uresničuje in varuje v vsakdanjem življenju.
Za velike stvari niso vedno potrebne velike akcije. Dovolj je zgolj pet ljudi, ki jih poznaš.
Pokliči prijatelja. Povabi soseda na kavo. Oglasi se pri sorodniku. Pojdi na sprehod s sodelavcem ali znancem. Povej jim, zakaj se ponovno zbirajo podpisi za zaščito pravice do uporabe gotovine.
V kolikor se strinjajo, pojdite skupaj oddat podpis podpore. Kava, pogovor, sprehod ali prijetno druženje lahko tako postanejo tudi nekaj koristnega.
V kolikor zgolj 1.000 ljudi k podpisu spodbudi 5 prijateljev, sorodnikov, sosedov, sodelavcev ali znancev, lahko skupaj dosežemo potrebnih 5.000 podpisov.
SPREJMEM IZZIV 5 PRIJATELJEV →5.000 podpisov smo že presegli. Zdaj želimo informacijo o zbiranju podpisov približati še več ljudem po Sloveniji. Pri tem potrebujemo tudi tvojo pomoč.
V naslednjih tednih bomo pred različnimi upravnimi enotami po Sloveniji izvajali informativne aktivnosti in mimoidočim delili letake o zbiranju podpisov podpore za Predlog zakona o pravici do uporabe gotovine.
Pridruži se nam pred upravno enoto v svojem kraju ali bližini. Skupaj bomo delili informativne letake, se pogovarjali z občani ter jih seznanjali z zbiranjem podpisov in možnostjo podpore predlogu zakona.
Ni potrebno posebno znanje ali izkušnje. Potrebujemo predvsem ljudi, ki so pripravljeni nameniti nekaj svojega časa.
Piši nam in pripiši kraj oziroma upravno enoto, kjer bi se nam lahko pridružil. Sporočili ti bomo predvideni datum, uro in druge informacije.
✉ ŽELIM POMAGATI →Ker kljub predhodnemu obveščanju medijev o našem zbiranju podpisov v medijih nismo zasledili poročanja, želimo informacijo neposredno približati ljudem.
Podporo Predlogu zakona o pravici do uporabe gotovine lahko oddate od 1. septembra do 30. oktobra 2026. Izberete lahko elektronsko oddajo prek portala eUprava ali osebno oddajo na upravni enoti oziroma krajevnem uradu.
Podporo lahko oddate od doma prek uradnega državnega portala eUprava.
Šifra zbiranja podpor: 1135
Geslo: »ZA pravico do uporabe gotovine«
Odpre se uradni portal eUprava.
Podpis podpore lahko oddate na kateri koli upravni enoti v Sloveniji, ne glede na kraj stalnega prebivališča, ter na krajevnih uradih v času njihovega poslovanja.
Za oddajo potrebujete veljaven osebni dokument.
Šifra: 1135
Geslo: »ZA pravico do uporabe gotovine«
Podporo lahko oddate od ponedeljka do petka v poslovnem času upravne enote. Oddaja podpor se obravnava prednostno; če je pred vami več ljudi, ki prav tako oddajajo podporo, počakate le na vrsto za ta postopek.
Krajevni uradi imajo lahko drugačen oziroma omejen poslovni čas, zato pred obiskom preverite, kdaj je izbrani krajevni urad odprt.
Postopek je digitaliziran. Podpis se zajame na digitalni podpisni napravi in zabeleži v sistemu. Fizičnega obrazca vam ni treba izpolnjevati ali pošiljati. Če želite potrdilo o oddani podpori, zanj zaprosite uradno osebo.
Da. Leta 2023 za spremembo Ustave. Zdaj jih zbiramo za predlog zakona, ki bo ustavno pravico podrobneje uredil.
Da lahko predlog kot zakonodajni predlog volivcev uradno vložimo v zakonodajni postopek v Državnem zboru.
Predlog zakona želi predvsem zagotoviti, da se pravica do uporabe gotovine iz 74.a člena Ustave Republike Slovenije ne ohrani le kot ustavno načelo, ampak se lahko učinkovito uresničuje tudi v vsakdanjem življenju.
Ključni cilji zakona so:
Zakon s tem sledi tudi širšim ciljem Evropske unije glede varovanja finančne vključenosti ter preprečevanja izključevanja državljanov iz plačilnega sistema.
Ne.
Predlagani zakon ne prepoveduje, ne omejuje in ne zavira razvoja digitalnih plačilnih sredstev, elektronskega poslovanja, finančnih tehnologij ali drugih oblik digitalizacije družbe.
Zakon ne posega v uporabo plačilnih kartic, mobilnih aplikacij, spletnega bančništva, digitalnih denarnic, digitalnega evra ali drugih sodobnih plačilnih rešitev. Ponudniki blaga in storitev, finančne institucije ter drugi subjekti lahko še naprej razvijajo in uporabljajo sodobne tehnološke rešitve ter jih ponujajo uporabnikom pod enakimi pogoji kot doslej.
Namen predlaganega zakona ni omejevanje tehnološkega razvoja, temveč zagotavljanje, da digitalizacija ne povzroči dejanske izključitve posameznikov, ki uporabljajo gotovino ali želijo ohraniti možnost njene uporabe.
Predlagatelj zakona izhaja iz načela tehnološke nevtralnosti, kar pomeni, da zakon ne daje prednosti niti gotovinskim niti digitalnim oblikam plačevanja. Njegov cilj je zagotoviti pogoje, v katerih lahko posamezniki svobodno izbirajo med različnimi zakonitimi načini plačila glede na svoje potrebe, okoliščine in osebne preference.
Ključna razlika je med prostovoljno uporabo digitalnih tehnologij in položajem, v katerem bi posameznik zaradi organizacije sistema izgubil možnost izbire. Digitalizacija, ki jo posameznik uporablja zato, ker mu prinaša koristi, predstavlja pomemben družbeni in gospodarski napredek. Če pa digitalni sistemi postanejo edina možnost dostopa do blaga, storitev ali plačilnega prometa, lahko to povzroči izključevanje posameznikov, ki teh sistemov ne uporabljajo ali jih ne morejo uporabljati.
Poseben pomen ima to vprašanje za starejše osebe, invalide, mladoletnike, socialno ranljive skupine, prebivalce območij z omejeno digitalno infrastrukturo ter druge uporabnike, ki so lahko zaradi popolne digitalizacije izpostavljeni tveganju finančne ali digitalne izključenosti.
Takšno razumevanje je skladno tudi s stališči Evropske centralne banke in institucij Evropske unije, ki poudarjajo, da naj bi digitalni evro obstajal vzporedno z gotovino ter da morajo prebivalci tudi v prihodnje ohraniti možnost izbire med različnimi oblikami denarja in načini plačevanja.
Predlagani zakon zato ne postavlja gotovine nad digitalna plačila in ne postavlja digitalnih plačil nad gotovino. Njegov namen je zagotoviti njuno soobstojnost ter ohraniti svobodno izbiro posameznika.
Digitalizacija sama po sebi ni cilj, temveč sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja, učinkovitosti storitev in dostopnosti plačilnih sistemov. Predlagani zakon izhaja iz stališča, da mora biti tehnološki razvoj usmerjen v vključevanje ljudi, ne pa v njihovo izključevanje.
Predlagani zakon ne odgovarja na vprašanje, ali je gotovina boljša od digitalnih plačil ali obratno. Odgovarja na drugačno vprašanje: ali naj ima posameznik tudi v prihodnje možnost svobodne izbire med obema načinoma plačevanja. Predlagatelj zakona meni, da mora biti odgovor na to vprašanje pritrdilen.
Predlagani zakon namenja posebno pozornost ranljivim skupinam prebivalstva, ker učinki digitalizacije plačilnih storitev niso enakomerno porazdeljeni med vse prebivalce.
Čeprav imajo vsi posamezniki formalno enake pravice pri dostopu do finančnih storitev in plačilnega sistema, so njihove dejanske možnosti za uporabo posameznih načinov plačevanja pogosto zelo različne. Pravica, ki je formalno enaka za vse, v praksi ni nujno enako dostopna vsem.
Predlagatelj zakona izhaja iz načela, da digitalizacija sama po sebi ni nevtralna. Čeprav prinaša številne prednosti, lahko pri določenih skupinah prebivalstva povzroči tudi tveganje finančne ali digitalne izključenosti.
Starejše osebe. Del starejšega prebivalstva ne uporablja ali težje uporablja digitalne tehnologije, mobilne aplikacije, spletno bančništvo ali druge elektronske načine plačevanja. Za te posameznike gotovina pogosto predstavlja najdostopnejši, najbolj razumljiv in najbolj zanesljiv način upravljanja osebnih financ.
Invalidi in osebe s posebnimi potrebami. Kljub napredku na področju dostopnosti številni digitalni sistemi še vedno ne omogočajo enako enostavne uporabe vsem skupinam uporabnikov. Gotovina za mnoge predstavlja plačilno sredstvo, ki ne zahteva dodatne tehnološke prilagoditve ali uporabe posebnih naprav.
Socialno ranljive osebe. Dostop do digitalnih plačil pogosto predpostavlja uporabo bančnega računa, plačilne kartice, mobilne naprave ali internetne povezave, kar ni nujno enako dostopno vsem posameznikom. Gotovina zato ostaja pomemben element finančne vključenosti in dostopnosti osnovnih storitev.
Mladoletniki in mladi. Gotovina je pogosto prvo plačilno sredstvo, s katerim mladi samostojno upravljajo pri vsakodnevnih nakupih in pridobivajo prve izkušnje z ravnanjem z denarjem. Poleg praktične funkcije ima gotovina tudi pomembno vlogo pri finančnem opismenjevanju in razumevanju vrednosti denarja.
Prebivalci podeželskih, oddaljenih, obmejnih in demografsko ogroženih območij. Zmanjševanje števila bankomatov, poslovalnic in drugih fizičnih točk za izvajanje gotovinskih storitev lahko na teh območjih povzroči bistveno slabšo dostopnost finančnih storitev kot v urbanih središčih. Zato zakon uvaja standarde dostopnosti gotovine in gotovinskih storitev na celotnem območju Republike Slovenije.
Namen posebnega varstva ranljivih skupin ni ustvarjanje privilegijev za posamezne skupine prebivalstva, temveč zagotavljanje dejanske enakosti pri uresničevanju pravice do uporabe gotovine. Predlagatelj zakona izhaja iz spoznanja, da lahko enaka pravila v različnih življenjskih okoliščinah povzročajo različne posledice za posameznike.
Zakon zato sledi načelom socialne države, finančne vključenosti, enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije ter si prizadeva zagotoviti, da digitalizacija plačilnega sistema ne povzroči izključevanja posameznikov iz gospodarskega in družbenega življenja.
Predlagatelj zakona ne izhaja iz predpostavke, da morajo biti vsi prebivalci uporabniki gotovine. Izhaja pa iz stališča, da morajo imeti vsi prebivalci možnost uporabe gotovine, če jo potrebujejo ali želijo uporabljati. Posebno varstvo ranljivih skupin zato ne pomeni nasprotovanja digitalizaciji, temveč zagotavljanje, da tehnološki razvoj ne vodi v izključevanje dela prebivalstva iz polnopravnega sodelovanja v družbi.
Predloga izhajata iz različnih zakonodajnih konceptov. Naš Predlog zakona o pravici do uporabe gotovine je neposredno osredotočen na izvajanje 74.a člena Ustave Republike Slovenije in pravico do uporabe gotovine podrobneje ureja na različnih področjih – od sprejemanja gotovine v pravnem prometu, bančnega poslovanja in njene dostopnosti do varstva ranljivih skupin ter preprečevanja neposrednega in posrednega omejevanja njene uporabe.
Predlog Ministrstva za finance področje uporabe gotovine ureja ožje, hkrati pa v istem zakonu ureja tudi elektronska plačila in nekatere druge plačilne storitve. Med drugim uvaja splošno obveznost zagotavljanja najmanj enega elektronskega plačilnega sredstva.
Menimo, da je obvezno zagotavljanje elektronskega plačevanja samostojno zakonodajno vprašanje, ki bi ga bilo primerneje obravnavati v posebnem zakonu in v ločenem zakonodajnem postopku, kot je bilo predvideno že leta 2024 s samostojnim predlogom Zakona o elektronskih plačilnih sredstvih (ZEPS), saj takšna ureditev po svoji vsebini ne sodi v izvajanje 74.a člena Ustave Republike Slovenije in pravice do uporabe gotovine.
Preden se odločiš za podporo, si lahko prebereš izvirni dokument pobude v PDF-obliki, ki vsebuje celotno vsebino pobude, besedilo predloga zakona in obrazložitve.
Ivan Jurgec je bil skupaj z Združenjem PovezaniSmo pobudnik zbiranja podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo Republike Slovenije. Pobuda je bila uspešna in pravica do uporabe gotovine je danes zaščitena v 74.a členu Ustave Republike Slovenije.
S tem pa delo še ni končano. Ustava določa temeljno pravico, zakon pa mora natančneje določiti, kako se ta pravica zagotavlja v vsakdanjem življenju. Zato je Ivan Jurgec kot državljan predlagatelj Predloga zakona o pravici do uporabe gotovine, pripravljenega v sodelovanju državljank in državljanov Republike Slovenije ter ob strokovni podpori civilne iniciative Združenje PovezaniSmo.
Leta 2023 smo zbirali podpise za ustavno zaščito pravice do uporabe gotovine. Danes zbiramo podpise za zakon, ki naj tej ustavni pravici zagotovi jasno in učinkovito izvajanje v praksi.
Spletna stran je namenjena obveščanju javnosti in podpori zbiranju podpisov za Predlog zakona o pravici do uporabe gotovine.
Kontakt: info@povezani-smo.eu